Ne domnevaj - razumi. Ne rešuj- raziskuj. In šele nato testiraj.

Ne rešuj, preden razumeš

Zakaj sploh govorimo o problemih?

Vsi govorimo o rešitvah, toda dobra rešitev brez pravega problema ne pomeni nič. V svetu, kjer imamo na voljo vse več podatkov, orodij in metod za razumevanje uporabnikov, še vedno pogosto zgrešimo bistvo. Kljub razpoložljivim informacijam, sprejmemo odločitve, ki niso usklajene z resničnimi potrebami ljudi. Ključni razlog? Preskočimo fazo razumevanja. To je faza Definiranja – trenutek, ko postavimo pravo vprašanje, tisto, ki temelji na razumevanju uporabnika, ne na lastnih domnevah.

Dobra ideja se začne pri dobrem vprašanju in ne odgovoru.

Najpogostejši miti in pomisleki

Ena najpogostejših napak je ta, da začnemo graditi rešitev, še preden smo res razumeli, kaj je težava. Mislimo, da je vse že izumljeno. Da nimamo dovolj znanja. In da je raziskovanje izguba časa. V resnici je prav nasprotno – razumevanje problema je najboljša naložba. Ne gre za popolnost, gre za usmeritev. Če že imaš idejo, je definiranje problema tisti filter, skozi katerega preverjaš, ali ima tvoja rešitev sploh smisel.

Vse potrebe so že pokrite.

→ Ni res – svet se nenehno spreminja. Nov kontekst = nove potrebe.
Namig: Oglej si mikrotrenutke – ne reši celega problema, reši en moteč detajl.

Nimam izkušenj z raziskovanjem uporabnikov.

→ Dovolj je dobra radovednost in nekaj preprostih vprašanj. 

Namig: Začni s pogovorom z 3 ljudmi – poslušaj, ne prepričuj.

Raje delam na rešitvi - raziskovanje je počasno.

→ Ne gre za počasnost, ampak za usmerjanje. Hitre rešitve za napačne probleme so izguba.
Primer: Uber ni začel z rešitvijo, ampak z vprašanjem: Zakaj ljudje sovražijo taksije?

Moja rešitev mi je res všeč.

→ To se zgodi vsem. Zato moraš redno preverjati, ali rešuje pravi problem.
Namig: Poskusi “5x Zakaj” – zakaj to delam, komu pomaga, zakaj ravno njim, ipd.

Dober problem ni splošna bolečina, ampak jasen vpogled. V fazi Definiranja združiš spoznanja o uporabnikih. Na podlagi vedenja in okoliščin oblikuješ jasen fokus – t. i. Point of View (POV). Torej, da jasno poveš, kdo ima težavo, kaj ga moti in zakaj to sploh šteje. To ni ugibanje. To je rezultat opazovanj, pogovorov in raziskovanja.

Prav tu se pokaže moč oblikovanja po meri uporabnika (User-Centered Design): ne iščemo rešitev, ki bi ustrezale vsem, temveč takšne, ki izhajajo iz resničnih potreb konkretnih ljudi. Bolj kot je definicija problema ostra in osredotočena, večja je verjetnost, da bo vodila do uporabne, inovativne in relevantne rešitve. Dobro definiran problem je:

  • Je jasen in konkreten
  • Temelji na opazovanju ali pogovoru z resničnimi ljudmi.
  • Je odprt, a ne preširok.
  • Ne vključuje rešitve vnaprej.

Kako to izgleda v praksi?
Na primer: “Ljudje, ki se preselijo v nov kraj, nimajo preprostega načina, da bi našli zanesljive lokalne storitve.”

Kaj pomeni “dobro definiran" problem?

Kako definirati problem?

Faza Definiranja ni trenutek ugibanja – je faza povezovanja. Zbereš podatke o uporabnikih, o njihovih navadah, čustvih in vedenju. Na tej osnovi oblikuješ problemsko izjavo. Ta ni rešitev, ampak izziv. Vprašanja, kot je »Kako bi lahko…?«, ti pomagajo razširiti razmišljanje. Pomagaš si lahko z orodji, kot sta Lean Canvas ali Value Proposition Canvas. Toda orodje je le pripomoček, ključno je, da znaš poslušat in si radoveden. 

Namig: Uporabi format “Kako bi  lahko…” vprašanj za lažje iskanje rešitev. 

  1. Najprej opazuj ali se pogovori z vsaj tremi ljudmi. Osredotoči se na situacijo, ki te zanima.
  2. Zapiši njihovo bolečino, frustracijo, navado.
    Poskusi povzeti, katera je glavna težava – ne zgolj simptom.
  3. Zapiši problem v tej obliki: [Uporabnik] ima težavo, da [konkretna frustracija] v situaciji [kontekst].

Ni dovolj, da najdeš problem – najti moraš pravi problem. Tak, na katerem želiš delati. Ti odločaš, kam boš vložil svoj čas, energijo in sredstva. Če že imaš idejo, naj ti bo le izhodišče. Resnični preizkus se zgodi pri uporabnikih. Osredotočenost na uporabnika pomeni oblikovati hipoteze in jih preveriti v resničnem svetu.

A tudi če najdeš tržni problem, to še ne pomeni, da je pravi zate. Zato lahko uporabiš preprosto razdelitev, s katero preveriš svojo idejo:
👉 Si v tem dober?
👉 Uživaš v tem?
👉 Lahko z njo ustvariš vrednost (tudi finančno)?

Če so prisotne vse tri komponente, imaš več možnosti, da boš vztrajal in uspel.

Vir: Lean Analytics (Alistair Croll & Benjamin Yoskovitz); Idejna razdelitev po Bud Caddellu.

Najdi pravi problem

Kako ti orodja pomagajo bolje razumeti problem?

Trije gradniki razumevanja: Jobs, Pains, Gains

Value Proposition Canvas deli uporabniško izkušnjo na tri ključne elemente:

  • Jobs (naloge), ki jih uporabnik želi opraviti,

  • Pains (bolečine), ki ga pri tem ovirajo ali frustrirajo,

  • Gains (dobitki), ki jih želi doseči.

Pomembno je raziskati širši kontekst – ne le svoj izdelek. Ter jasno opredeliti bolečine, ovire in pričakovane koristi. Pri tem ti to orodje lahko pomaga, da razpršene podatke spremeniš v uporabne vpoglede. Ključna je razlika med “fajn bi bilo imeti” in “to nujno potrebujemo”. In gradnji tam, kjer je resnična vrednost

Vse se začne s pravim problemom

Ključno vprašanje, ki si ga moraš znova in znova zastaviti, je: Ali sem prepoznal problem, ki ga je vredno reševati? In ali sem jaz pravi za to? Odgovor na to vprašanje ti pomaga usmeriti energijo v ustvarjanje rešitve. Pomaga ti prepoznati, kje je smiselno graditi in kdaj se je bolje ustaviti. Če problema ne znaš jasno opredeliti, obstaja velika verjetnost, da boš gradil nekaj, česar ljudje v resnici ne potrebujejo.

Zato je inovacijski proces vedno iterativen – stalno preverjaš hipoteze, testiraš ideje z najbolj osnovno (včasih celo ročno izvedeno) različico rešitve in sproti izboljšuješ. Na ta način ne izgubljaš časa za nekaj, kar nima vrednosti na trgu -ampak se učiš, prilagajaš in gradiš tisto, kar uporabniki res potrebujejo.

 

Ujemanje: ključ do relevantne rešitve

Dobra ponudba nastane tam, kjer se zgodi »fit« – ujemanje med:

  • uporabnikovimi opravili,

  • bolečinami in koristmi

  • ter tem, kar ti ponujaš.

Brez pravega ujemanja tudi najboljši produkt ne bo uspel. Tvoj izziv ni ustvariti nekaj impresivnega, ampak nekaj, kar ljudje dejansko potrebujejo.

En problem? Več deležnikov

Pri večjih projektih ni univerzalne rešitve. Saj vključujejo različne deležnike z različnimi interesi. Zato pogosto potrebujemo ločene vrednostne predloge. Prilagojene specifičnim uporabnikom. Zato en sam Canvas pogosto ni dovolj.

Poleg tega tvoja rešitev ne tekmuje zgolj z drugimi produkti, temveč tudi z vsakdanjimi navadami uporabnikov – statusom quo, udobjem, tišino, kavčem. Rešitev mora biti očitno boljša in se naravno vključiti v njihov vsakdan.

Ključno vprašanje, ki usmerja tvoj trud.

Odgovor usmerja tvojo pozornost tja, kjer boš naredil/a največji vpliv.

Ali je ta problem vreden reševanja - z moje strani?

VIRI

Croll, A., & Yoskovitz, B. (2013). Lean analytics: Use data to build a better startup faster. ” O’Reilly Media, Inc.”.

Gierej, S. (2017). Techniques for designing value propositions applicable to the concept of outcome-economy. Engineering Management in Production and Services, 9(1), 56-63.

Osterwalder, A., Pigneur, Y., Bernarda, G., & Smith, A. (2015). Value proposition design: How to create products and services customers want. John Wiley & Sons.

Kaj lahko narediš danes?

Rešuj resnične probleme – tiste, ki jih ljudje čutijo vsak dan. Poslušaj njihove frustracije, brez filtrov. Tam se začnejo rešitve, ki jih bodo zares želeli uporabljati.

Namig za prvi korak: Naj ti frustracije drugih postanejo vir navdiha, ne izogibanja. 

💡 Mini izziv za danes:

Vprašaj tri ljudi:

“Kaj te v [področje X] najbolj frustrira?”
Zapiši odgovore. Poskusi iz tega oblikovati eno problemsko izjavo.

👉Samorefleksija:
Ali rešitev, o kateri razmišljam, sploh odgovarja na ta problem?
Kateri del si domnevam in kateri preverjam?