Več idej, več možnosti za dobre rešitve.
Ideja ni le preblisk genija
Kako prepoznati, razvit in zaupat svojim idejam
Zakaj sploh govorimo o idejah?
Generiranje idej nas vodi od razumevanja problema do oblikovanja rešitev. V tej fazi povežemo znanje o problemu in uporabnikih z lastno domišljijo, da oblikujemo čim več možnih konceptov rešitev. Gre za proces reševanja problemov. Inovativni prooces je ponavljajoče se zaporedje korakov, kjer včasih kakšen korak preskočimo, včasih kakšnega ponovimo 2x vendar pa sledimo korakom:
Razumevanje
Preden rešujemo, moramo razumeti – kdo ima problem, zakaj ga ima in kako se v njem počuti.
Generiranje Idej
Cilj ni takojšnja briljantna rešitev, temveč pogumno ustvarjanje množice možnosti – brez sodbe in omejitev.
Testiranje
Idejo preverimo v resničnem svetu, da ugotovimo, ali res rešuje pravi problem.
Implementacija
Šele ko ideja preživi stik z uporabnikom, jo začnemo razvijati v izvedljivo rešitev, ki ima prostor za rast in prilagoditve.
Pomembno je število idej, ne njihova takojšnja kakovost. Presoja idej sledi kasneje.
Naše ideje pa nas vodijo v kreiranje teh rešitev. Zato v tej fazi ni pomembna kakovost, ampak količina idej. Med izdelavo in odločanjem se nenehno pojavljajo nova vprašanja in uvidi. Zato na začetku ustvarjalnega procesa ni cilj takoj najti “pravo” idejo, temveč ustvariti širok nabor možnosti. Divergentno razmišljanje spodbuja svobodno raziskovanje – brez sodbe. Kar je ključno za inovacijo.
Pomembno je, da se v fazi ideiranja izognemo prezgodnjemu vrednotenju idej. Zgodnja presoja ustavi drznost in zavira deljenje idej. Želimo preprečiti, da bi strah pred kritiko zavrl kreativnost in deljenje idej. Pomembnejši sta količina in raznolikost – ne izvedljivost. Zato gradimo odprto in varno okolje, ki spodbuja deljenje.
In zakaj ni treba biti umetnik, da si lahko kreativen?
Pomembno je vedeti, da ni slabih idej – generiranje idej je le en korak v procesu inovativnosti.
Ustvarjalnost v tem kontekstu pomeni rešitev, ki nove in hkrati uporabne. Združujejo izvirnost in praktično vrednost. Gre za proces odločanja. Ustvarjalec izbira med možnostmi, kaj vključiti in kaj izpustiti.
Omejitve pri tem igrajo ključno vlogo. Oblikujejo prostor za ustvarjanje in usmerjajo izbiro. Lahko so zunanje (pravila, pričakovanja) ali notranje (samonaložene omejitve).
Odločilne omejitve so ključne, pogosto tvegane in zavestno izbrane. Te usmerijo ustvarjalni proces v novo smer.
Čeprav delujejo kot ovira, prav omejitve pogosto sprožijo preboj. Gre za premik, ki preseže ustaljene vzorce in omogoči nastanek resnično inovativnih rešitev. V tem paradoksu med omejitvijo in svobodo tiči motor inovacij. Pomembna je tudi intenzivnost omejitev – kako močno te določajo potek ustvarjanja. Preveč togih omejitev lahko duši ustvarjalnost, premalo pa vodi v kaos.
Umetnost je najti ravnotežje, kjer omejitve postanejo izziv, ne ovira.
Omejitve
Zunanje
Vključujejo pravila, kulturni ali družbeni kontekst (npr. zakonodaja, naročnikove zahteve).
Samoizbrane
Osebne ali procesne odločitve ustvarjalca (npr. odločitev, da uporablja le določene materiale ali barve).
Notranje
Izhajajo iz materialnih ali fizikalnih lastnosti (npr. teža, oblika, struktura).
Ustvarjalnost
Popolna svoboda pogosto ne vodi v ustvarjalnost – nasprotno, lahko povzroči blokado. Ravno omejitve pogosto ustvarijo izhodišče, ki omogoča fokus, strukturo in izvirnost. V tem paradoksu tiči moč inovacije.
Metode generiranja idej
Za generiranje idej uporabljamo različne metode, kot so brainstorming, bodystorming, skiciranje in miselni zemljevidi. Vsaka tehnika spodbuja drugačen način razmišljanja. Tudi prototipiranje lahko služi kot tehnika ideiranja. Med izdelavo pogosto naletimo na odločitve, ki sprožijo nove ideje. Vsem tehnikam pa je skupno eno pravilo: Presojanje pride šele kasneje. S tem damo prostor ustvarjalnosti. Racionalni del pomirimo z obljubo, da bo presoja sledila. Tako ustvarimo okolje, kjer lahko nastanejo nepričakovane, izvirne rešitve.
Način razmišljanja
Pri skupinskem »brainstormingu« gradimo ideje druga na drugi. tako skupaj ustvarimo več, kot bi sami. Dodajanje omejitev, vizualna inspiracija ali celo namerni nesporazumi nas lahko potisnejo dlje, kot bi prišli s »čistim razmišljanjem«. Ideje ustvarjamo s kombiniranjem zavestnega in nezavednega mišljenja, racionalnosti in domišljije.
Ne počutim ustvarjalnega (zakaj je to mit)
Tehnika generiranja idej: slabe ideje
Ena izmed tehnik generiranaj idej je Slabe ideje (Bad ideas), ki za izhodišče vzame namenoma slabe, smešne ali neizvedljive zamisli. Temelji na zamisli, da izstop iz rutine vodi do bolj svežih in uporabnih idej. Namen te tehnike je spodbuditi ustvarjalnost s tem, da se izognemo preverjenim rešitvam. Slabe ideje ne pomenijo neuporabnosti. Gre za nenavadne, pretirane ali celo absurdne poglede na problem. To nam lahko pomaga sprostiti miselne blokade in odkriti možnosti, ki jih z običajnim razmišljanjem spregledamo.
Zakaj se poslužujemo različnih tehnik ideiranja?
Tehnike generiranja idej nam pomagajo vnesti v delovno okolje več igrivosti. Delo ni nujno resno, da je učinkovito. Pravzaprav najboljše ideje pogosto nastanejo, ko prekinemo rutino in se poigramo. Igra ne pomeni neumnosti ali pavze. Je način razmišljanja, ki izboljša zadovoljstvo in učinkovitost
V konvergentnem (usmerjenem) razmišljanju smo dobri, ker nenehno vadimo sprejemanje odločitev. A ključ do boljših idej je, da v divergentnem (razpršenem) razmišljanju vztrajamo dlje in ostanemo ustvarjalni. Kot omenjeno prej, želimo, veliko idej, da se premaknemo stran od ustaljenih poti.
V fazi divergentnega razmišljanja ekipe raziskujejo širino in iščejo nove ideje. V fazi konvergentnega razmišljanja ideje zožimo in jih preoblikujemo v smiselne celote
Do novih rešitev ne moremo priti, če vedno počnemo le to, kar je že delovalo v preteklosti. Inovacije zahtevajo, da se odmaknemo od cone udobja. Za to pa potrebujemo raznolikost tudi drzne, nenavadne ideje, ki jih lahko testiramo in razvijamo.
Divergentno (razpršeno)razmišljanje
Generiranje idej
Igrivost, domišljija
“Kaj vse bi bilo mogoče?”
Konvergentno (usmerjeno) razmišljanje
Vrednotenje in izbor
Logika, odločanje
“Kaj je najbolj smiselno?”
Ustvarjalni proces so cikli razpršenega in usmerjenega razmišljanja, ki poteka skozi več iterativnih ciklov - z vsako fazo se približujemo bolj izpopolnjeni rešitvi.
Piščančji file in pečen krompir
Lasagna
Rižota
Testenine s pestom
Zelenjavna pita
Tortilje
Curry
Ocvrt tofu
Losos na žaru
Solata z avokadom
Tehnika generiranja idej: Možganska nevihra
Zelo popularna tehnika je Brainstorming oziroma Možganska nevihta, ki je učinkovit način za:
- ustvarjanje velike količine idej
- hitro generiranje zamisli
- širitev nabora alternativ
- odklepanje miselnih blokad
- pridobivanje vpogledov širše skupine ljudi
- spodbujanje navdušenja in motivacije
- reševanje zapletenih izzivov
- krepitev sodelovanja v ekipi
Vendar pa ne gre pozabit, da zato, da je Brainstoming učinkovit in da zavestno ostanemo v fazi razpršenega, divergentnega razmišljanja moramo določit naše omejitve. Zato Brainstoming kot tehnika generiranja idej pride z določenimi pravili kot so (Vir IDEO):
- Odloži presojanje
- Spodbujaj divje, drzne ideje
- Gradi na idejah drugih
- Ostani osredotočen na temo
- Ena oseba govori naenkrat
- Bodi vizualen – riši, skiciraj
- Ciljaj na količino – več kot bolje
Ko pridemo v fazo evaluiranja idej oziroma usmerjenega, konvergentnega razmišljanja je potrebno jasno opredeliti, da je nastopila nova faza in da smo zaključili z generiranje idej. Sploh če delujemo v skupini je jasnost kje v porvesu se nahajamo ključna za učinkovitost, saj je potrebno narediti preskok v miselnosti in perspektivi iz kreativne in ustvarjalne sfere v analitično.
Naš cilj tu je izbrati idejo ali skupek idej, ki se povezujejo v neko smiselno celoto na podlagi katere lahko razvijemo praktično rešitev za naš problem, ki ga rešujemo.
Torej najprej ne gre za ocenjevanje ideje same ampak za iskanje vzorcev med generiranimi idejami. To so lahko podobnosti, enakosti ali nasprotja. Ter ocenjevanje v kolikšni meri ideja nagovarja naš izbrani problem.
Kaj je dobra ideja?
Najboljša rešitev se pogosto razkrije šele kasneje - prek testiranja in povratnih informacij uporabnikov
Kaj če moje ideje nihče ne vzame resno?
Zaupaj procesu. Ideje pridejo in gredo. Nekatere se razvijejo, druge odmrejo, tretje presenetijo.
Najprej – ideja ni cilj, ampak začetek. Generiranje idej je le en od korakov v širšem inovacijskem procesu, kjer je pomembneje ustvariti množico možnosti kot takoj zadeti v polno. V zgodnjih nihče ne pričakuje popolne rešitve. Iščemo izhodišča, zametke, iskrice, ki nas lahko vodijo naprej. Tudi najbolj nenavadna ideja ima lahko potencial. Prepoznamo ga pogosto šele kasneje, ko jo postavimo v nov kontekst ali združimo z drugimi predlogi.
Če ideja sprva ni sprejeta, še ne pomeni, da ni dragocena. V tej fazi je ključno, da jih deliš. Z vsako idejo gradiš okolje ustvarjalnosti. S tem odpiraš prostor za nadaljnjo razpravo. O tem, ali ideja “drži”, odloča testiranje z uporabniki. Ne mnenje sodelavca ali občutek v ekipi. Vrednost ideje ni v takojšni porditvi, ampak v tem, ali pomaga reševati pravi problem.
V tem duhu je vsaka ideja pomembna, ker nas premika naprej.
VIRI
Kratzer, J., & Lettl, C. (2008). A social network perspective of lead users and creativity: An empirical study among children. Creativity and innovation management, 17(1), 26-36.
Mose Biskjaer, M., & Halskov, K. (2014). Decisive constraints as a creative resource in interaction design. Digital Creativity, 25(1), 27-61.
Onarheim, B., & Biskjær, M. M. (2013). An introduction to’creativity constraints’. In 24th ISPIM Innovation Conference: Innovating in Global Markets: Challenges for Sustainable Growth. Lappeenranta University of Technology Press.
Stokes, P. D. (2014). Crossing disciplines: A constraint‐based model of the creative/innovative process. Journal of Product Innovation Management, 31(2), 247-258.
Silva, P. A. (2010). BadIdeas 3.0: A method for creativity and innovation in design.
IDEO U. (n.d.). Brainstorming. IDEO U. https://www.ideou.com/pages/brainstorming
IDEO U. (2021, March 4). 10 activities to generate better ideas. IDEO U. https://www.ideou.com/blogs/inspiration/10-activities-to-generate-better-ideas
IDEO U. (2021, March 18). 5 behaviors to fuel more play and better ideas. IDEO U. https://www.ideou.com/blogs/inspiration/5-behaviors-to-fuel-more-play-and-better-ideas
Shanks, M. (n.d.). Design thinking: Notes. Stanford University. https://web.stanford.edu/~mshanks/MichaelShanks/files/509554.pdf
Kaj lahko narediš danes?
Vsaka ideja šteje – tudi tista, ki se ti zdi preveč čudna, neumna ali preprosta.
Namig za prvi korak: Dobre ideje pogosto pridejo takrat, ko si dovoliš malo norosti – brez filtra.
💡 Mini izziv za danes:
Vzemi 5 minut in zapiši 10 rešitev za vsakdanji problem, ki te moti (npr. zamujanje, raztresenost, preveč emailov…).
Ne ocenjuj idej – samo piši. Čudne? Super! Preveč preproste? Še boljše.
👉 Ko si končaš, izberi eno in jo danes preizkusi ali pokaži nekomu.